NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA POVEZANA Z INOVACIJAMI

Zanima me, kaj vse se lahko patentira in kakšen je postopek?

Patentirajo se lahko različne stvari. Najbolj poznani so primeri patentiranja postopkov izdelave posameznega proizvoda in proizvodov oziroma izdelkov samih. Poleg tega pa se lahko patentirajo tudi poslovni sistemi, poslovni procesi, poslovni modeli, programska oprema ipd. Postopek zajema patentno prijavo v matični državi (Patentni urad). Po pogovoru s strokovnjaki patentnega urada se naknadno določijo vsi ostali parametri (obseg, čas). Kakor pri vseh ostalih stvareh je tudi tukaj odločilna cena. Zato je potrebno najti ustrezne odgovore na to, ali se splača patentirati in kje je smiselno zaščiti pridobljene patentne pravice.

Kaj je pravzaprav inovacija oziroma kaj pomeni inovativnost?

Večina avtorjev (Drucker, 1992, str. 37) jo opredeljuje kot dejanje, ki spreminja potencial stvari ali procesa. Lahko je znana ali nova, v vsakem primeru ji je dodana nova vrednost. Pri inovacijah in inovativnosti lahko gre za družbeni, kakor tudi tehnični pojem. Glavna značilnost inovativnosti je v tem, da družba ali sistem, v kateri inovativnost obstaja, dela stvari na drugačen način in ne na način, ki že obstaja.

Inovacija je torej udejanjanje nove ideje, pri tem pa ni vselej nujno potrebno, da gre tudi za komercialno korist, dovolj je, če gre za ugotovljivo korist.

Katere inovacije so po vsebini najbolj poznane?

Vsebinsko poznamo različne vrste inovacij. Najbolj poznane so tehnično tehnološke inovacije, ki se ukvarjajo s spremembami uporabnosti izdelkov ali s spremembami lastnosti proizvodnih procesov. Poleg teh so poznane še organizacijske inovacije (usmerjene so v obvladovanje celotnih verig, npr. izdelave nekega izdelka), inovacije na področju upravljanja (stil in odnos do inovacij), metodološke in druge inovacije.

Ali je izum oziroma izboljšava tudi inovacija?

Osvojeno novo znanje imenujemo izum, ki pa sam po sebi še ne zagotavlja njegove uporabnosti. Uporabnost je tista lastnost, ki ni nujno povezana z izumom. Tudi povezanost s koristnostjo ni nujna. Če pa želimo izum spremeniti v inovacijo pa je povezanost s koristnostjo seveda nujna.
Izboljšava je vse kar prinaša novo korist in ni nujno merljiva samo vrednostno. Za izboljšava prav tako ni značilno, da predstavlja novost. Dovolj je le to, da z našega vidika pomeni izboljšanje.

Kako analizirati stanje na področju inoviranja?

Avtorji navajajo različne rešitve. Pristope lahko razdelimo na dve vrsti. Prvi predstavlja t.i. SWOT analizo (analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) za področje inoviranja. Pri tem primerjamo naše dosežke z drugimi dosežki na tem področju. Med večje težave, ki se pojavljajo pri tem pristopu prištevamo zbiranje informacij o konkurenčnih sistemih. Ob vse večji poplavi tovrstnih informacij, ki jih je mogoče dobiti na različne načine pa tudi to, vsaj za osnovne primerjave, postaja vse manjši problem. Drugi način analiziranja predstavljajo informacije, ki jih dobivamo znotraj sistema, ponavadi od zaposlenih.

Kateri so najpomembnejši dejavniki pri inovacijah?

Tudi na vprašanje različni avtorji podajajo različne ocene. Med najpomembnejše dejavnike lahko po našem mnenju prištevamo: sposobnost zadovoljevanja potreb uporabnikov – tržno naravnanost, dobro kakovost, zanesljivost in majhne stroške, čas vstopa na trg, sposobnost pokrivanja z lastnimi kapacitetami in tehnologijo ter sposobnost lastnega raziskovanja.

Kaj pomeni tržna naravnanost inovacije?

Gre preprosto za to, da bo trg priznal koristi, ki jih inovacije prinašajo. Če pa imamo v mislih inovacije, ki se dotikajo tistih področij, ki jim je nemogoče določiti tržni potencial, saj je inovacija le posredno vezana na izbran izdelek, pa govorimo o pridobivanju konkurenčnih prednosti.

Na katerih področjih delovanja mreže poslovnih con so potrebni najbolj inovativni pristopi?

Inovativni pristopi pri razvoju mreže poslovnih con so po našem mnenju najbolj primerni na področij sistema izgradnje skupne promocije, skupnega trženja, vzpostavitve skupnega informacijskega in izobraževalnega sistema ter pomoči pri vzpostavljanju nenehne skrbi za implementacijo inovacij in inovativnih postopkov.

Katera strategija na področju inoviranja je najprimernejša za pospešen razvoj mreže poslovnih con?

Glede na razvitost in potencial obravnavanih poslovnih con, menimo, da je to tako imenovana »Vmesna strategija«, kjer analiziramo šibke strani konkurence in izkoriščanjem lastnih prednosti. Ofenzivnost udejanjamo pri naših prednostih, defenzivnost pa tam, kjer je konkurenca v prednosti.

Primerna je lahko tudi tako imenovana »Defenzivna strategija« razvoja mreže storitev poslovnih con, kjer bi lahko posnemali in pričeli postopno uveljavljati strategijo, ki so jo uspešno razvila od nas razvitejša okolja (npr. v Avstriji, Nemčiji).

Ali lahko za potrebe nadaljnjega razvoja poslovnih con podrobneje opredelite pospeševanje razvoja inovacij?

Vsaka organizacija dandanes nujno potrebuje vsem znano ključno kompetenco, ki se imenuje inovativnost. Inovativnost, ki jo želijo poslovne cone izkazati s skupnimi aktivnostmi na področjih trženja, promocije, izobraževanja in informiranja, pa vse do uvajanja in prenosa znanj s področja inovativnosti, ki so nujno potrebna tudi za podjetja, delujoča v conah.

V osnovi bo inovativno že dejstvo, da bodo poslovne cone z vsemi relevantnimi in nujno potrebnimi podatki predstavljene na enem mestu, v okviru skupnega spletnega portala. Na tak način se bo veliko storilo predvsem na področju promocije in trženja. Spletni portal bo omogočal tudi stalno obveščanje o izobraževanjih in usposabljanjih ter najnovejše aktivnosti posameznih poslovnih con.

 

Udejanjite svoje podjetniške zamisli, izberite najugodnejšo lokacijo ter izkoristite ponujene storitve, ki so vam
že sedaj na razpolago!

 

MREŽA POSLOVNIH CON POMURJA